Denis Škofič
Denis Škofič je novo ime, ki v slovensko literaturo vstopa iz panonskega prostora. Od tam so podobe pretežnega dela pesmi, med katerimi ima posebno mesto avtorju dobro znana murska mrtvica. Vendar pa ta poezija ne išče panonskih sentimentov, pač pa ima povsem drugačen nastavek.
Podobe iz narave so netivo za izvirno metaforično govorico, ki svoj učinek gradi na zamenjavi v zunanjem svetu ustaljenih vlog. S Sprehajalcem ptic vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov, kjer se »hiša v tebi razbeži v miši«, v zastrti svet otroštva, kjer »iz lastovičjega gnezda visi prazen hlev«, v odrešitev intime, ko si je treba »sezuti srce« in vstopiti » z bosim nagonom«; od daleč pa se sliši nadležno drdranje »šivalnih strojev reke Mure« in drugi družbenokritični komentarji. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje, pa tudi z obsodbo in zoperstavljanjem, se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš lastnih navad«. (Robert Titan Felix)
“Vsake toliko se pojavijo nove poetike, ki te premaknejo prav zaradi metafor – dobre ustvarjalne metafore so psihični oz. intelektualni dogodek in ustvarjajo nove stvarnosti. Nazadnje sem to doživela pri Sprehajalcu ptic Denisa Škofiča.”
(Petra Kolmančič, Lud Literatura št. 269)
“A naj bodo le ptice, samo sprehod ali oboje hkrati, priznati je potrebno, da gre za lepo grajen pesniški prvenec, s katerim je Denis Škofič, ki je doslej objavljal v več literarnih medijih, dokazal, da zmore nagovoriti celovito in zelo prepričljivo.” (David Bedrač, revija Mentor)