Portfolio

knjiznica ormoz kojc 18_9_18 jaz

Helena Srnec, rojena leta 1984 na Ptuju. Po končani gimnaziji v Ormožu je nadaljevala s študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnost in literarna teorija, kjer je leta 2010 diplomirala z delom Podoba Prlekije v slovenski prozi.

Leta 2018 je izdala monografijo o Martinu Kojcu – Martin Kojc, most k spoznanju.

kojc naslovnica

Včasih enostavno potrebujemo nekoga, da nam odpre oči, nam pomaga, nam pokaže nov način življenja in nas usmeri na pravo pot življenja. In Martin Kojc nam je v svojih delih zaupal smernice za srečnejše življenje in nas seznanil z močjo misli, ljubeznijo ter veličino človeka, ki se skriva v vsakem posamezniku. Vabi nas, da prisluhnemo in začnemo z delom na sebi, da vzamemo življenje v svoje roke in da po zakonu privlačnosti ter zakonu o vzroku in posledici pritegnemo v svoje življenje mir, obilje, srečo, ljubezen in zdravje.

 zbornik referatov prva stran zbornik referatov zadnja stran

20. 9. 2018 – 21. 9. 2018

ORMOŽ

Literarno kulturno društva Prasila Središče ob Dravi, je pripravilo ob 40. letnici smrti Martina Kojca dvodnevni simpozij, ki se je odvijal 20. in 21. septembra 2018 v Ormožu.

V sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož smo predstavili biografijo Martin Kojc, most k spoznanju.

Na simpoziju se je predstavilo devet predavateljev z referati:

dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost,

doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga,

mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969,

mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v gimnaziji?, ddr. Francka Premk, višja znanstvena sodelavka Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Drevo najbolje spoznamo po sadu. Vsepovezanost Kojčeve misli, graditeljice budnega, ozaveščenega življenja.,

dr. Saša Krajnc Starček, Inštitut Prebujanje, Inštitut za kakovost življenja – Iz pridnosti v pristnost: osebna preobrazba skozi prizmo učenja Martina Kojca,

mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Kojčeve misli tudi kot vodilo pri samouresničevanju oseb odvisnih od alkohola,

Lev Detela, pisatelj, pesnik, publicist, prevajalec, pranečak M. Kojca – Moj nenavadni stric Iki ter Janez Zadravec, Združenje za esperanto Slovenije – Martin Kojc in esperanto.

Konec leta 2014 je izdala obširnejše delo s področja kulturne dediščine Prlekije z naslovom - Prleška düša; Severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih.

duša in marjetice

Vsako ljudstvo že od začetkov kulture čuti težnjo po samorefleksiji. Bistveni del identitete ljudstva je vsekakor pokrajina, v kateri živi, zato čuti veliko težnjo tudi po refleksiji svojega prostora skozi čas. In pisana beseda, predvsem pa literarna beseda, je bila že od nekdaj tista, ki je znala ujeti človeka v prostoru in času, ga pokazati, upodobiti njegovo intimno in družbeno vlogo, hkrati pa vse skupaj tudi kritično pretresti in s tem izboljševati položaj posameznika in s tem tudi samo družbo.
Knjiga, ki je pred vami, odstira Prlekijo in prleškega človeka skozi teme in motive literarne ustvarjalnosti tistih piscev, ki so tako ali drugače povezani s Prlekijo. Skuša predstaviti pokrajino, kakršna je bila, kako se je spreminjala in kakšno podobo ima danes. Skuša ujeti dušo pokrajine in človeka v njej. Teme in motivi se skozi čas transformirajo in odsevajo v literarnih delih glede na čas, v katerem je posamezen ustvarjalec deloval in pisal – od začetkov do danes. Po eni strani gre torej za zrcalo Prlekije skozi čas, po drugi strani pa tudi za kritični pretres prostor-časa, kar je prav tako ena od pomembnih nalog umetnosti.

Leta 2002 je izdala pesniško zbirko Sanatana, leta 2008 pa lirični roman Pol litra viskija za pogum.