Ljudje pogosto obtičijo v znanih scenarijih, ki ne delujejo več.
Preverite svoje razmerje / foto depositphotos.com
Večina odnosov ne propade zaradi enega usodnega dogodka, temveč počasi razpadajo zaradi ponavljajočih se vzorcev vedenja, ki so nekoč pomagali pri občutku varnosti, sčasoma pa začnejo škodovati intimnosti in razvoju para.
Kot piše psiholog Mark Travers za Psychology Today, se lahko vedno znova sprašujete, zakaj se vedno znova znajdete v istih sitijah, vendar je neprijetna in iskrena resnica ta, da smo obtičali v znanih scenarijih, ki ne delujejo več.
Strokovnjak je navedel tri pogoste vzorce v odnosih, ki jih je vredno prepoznati in prekiniti, če želite izboljšati kakovost svojega ljubezenskega življenja:
1. Pretirana odgovornost zaradi ljubezni
Eden izmed najbolj družbeno odobravanih modelov v odnosih je pretirano funkcioniranje, ki se prikriva z zagotovili “sem nezahteven”, “nisem težaven”, “za vse bom poskrbel”. Takšna oseba nenehno predvideva potrebe drugih, prevzema čustveno breme in zgladi konflikte, še preden se ti utegnejo pojaviti. Navzven je to videti kot predanost, od znotraj pa pogosto vodi v izčrpanost.
Korenine te navade se običajno oblikujejo v otroštvu. Ko je bila intimnost odvisna od tega, kako priročen, koristen ali poslušen si bil, so se možgani naučili preproste formule: da bi bil ljubljen, se moraš bolj potruditi kot drugi.
Študija Invisible Household Labour and Ramifications for Adjustment je pokazala, da ženske še vedno nesorazmerno več prevzemajo “umsko” in čustveno delo v družini. Po mnenju Traversove to tudi ob prisotnosti intimnosti zmanjšuje zadovoljstvo z življenjem in samim odnosom. Svetuje, da partnerju pustite prostor za prevzemanje odgovornosti in napake, ne da bi takoj priskočili na pomoč in reševali sitijo.
2- Izogibanje konfliktom pod pretvezo združljivosti
Fraza “preprosto ne maram drame” se mnogim ljudem sliši znana. Težava je v tem, da se izogibanje konfliktom pogosto zamenjuje s čustveno zrelostjo. Raziskave Johna Gottmana dokazujejo, da v odnosu ni ključna prisotnost konfliktov, temveč način, kako jih par rešuje. Partnerji, ki se nikoli ne prepirajo, nimajo nujno bolj zdravih odnosov, saj lahko zunanja umirjenost skriva čustveno odmaknjenost.
Če nesoglasja nenehno zamolčujejo, se postopoma skrijejo v podzemlje in se pozneje kažejo v pasivni agresiji, hladnosti, občutku osamljenosti ob partnerju ali nenadnih čustvenih eksplozijah.
Travers pravi, da je treba ta vzorec prekiniti s ponovnim razmislekom o konfliktu. Spor ni grožnja, pravi, temveč priložnost za vpogled v partnerjeve potrebe, meje in vrednote.
3. Zmeda med intenzivnostjo in intimnostjo
Po mnenju psihologa je eden od najbolj zavajajočih vzorcev v odnosih zamenjava čustvene intenzivnosti za resnično intimnost. Hitro zbliževanje, nenehno pošiljanje sporočil ter dramatični vzponi in padci so v kulturi že dolgo romantizirani kot “prava ljubezen”.
V resnici nas na začetku razmerja poganja dopamin in ne občutek varnosti. To ustvarja iluzijo globine, ki pa ni vedno enaka varnosti. Raziskave kažejo, da lahko zgodnja navezanost združuje nežnost in sinhronost s tesnobo in budnostjo glede odnosa.
Kadar intenzivnost temelji na nepredvidljivosti in ne na stabilni vzajemnosti, se sčasoma pogosto razvije v “nihanje”. Ljudje, ki lovijo čustvene ognjemete, pogosto zanemarijo lastnosti, ki dejansko držijo odnos na površju. Da bi prekinili ta scenarij, Travers svetuje, da niste pozorni le na moč čustev, temveč tudi na svoje počutje ob partnerju.
Spomnimo, že prej je My objavil izbor razlogov, zakaj lahko ženska ignorira sporočila moškega.