Feri (Franc) Lainšček se je rodil 5. oktobra leta 1959 v Dolencih na Goričkem, hribovitem delu Prekmurja blizu madžarske meje.

Do osnovne šole je govoril in poslušal samo nareporabščina, ki jo govorijo slovenski zamejci na Madžarskem. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z Romi. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radia Ljubljana, v prostem času pa je pisal pesmi ter roman, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Teleks. Leta 1992 je skupaj s prijateljem Francijem Justom ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator zdaj že tradicionalnega vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem se podeljuje večernica, nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.

Nedotakljivi je mit o ciganih.  Knjiga je prvič izšla leta 2007, že leta 2008 je bila ponatisnjena. Slovenska filmska izdaja knjige iz leta 2011. Po romanu je v uredništvu programa Arsnastala radijska nadaljevanka v petih delih in scenarij za prihajajoči slovenski film Šanghaj.

Nedotakljivi je zgodba o ljudeh, o katerih se pri nas še vedno krešejo mnenja – to je pripoved o štirih generacijah ciganov, ki romajo iz kraja v kraj, iščejo svojo srečo, jo kujejo na mnoge načine, se vmes opečejo, kdaj razveselijo, verjamejo v dušo in v nadnaravne moči, v usodo in v moč glasbe, umirajo na skrivnostne načine ob skrivnostnih časih, živijo divje in strastno, bivajo pa z zavedanjem, da kri ni voda.

Dotika se aktualnih vprašanj, ki se tičejo strpnosti do tega nomadskega ljudstva.

Roman je bil med izbranimi finalisti za domačo nagrado Kresnik in evropski roman leta (The European Book Prize).

Roman je preveden v angleški, italijanski, češki in danski jezik.

Roman se začne z legendo o ciganskem kovaču, ki je skoval žeblje s katerimi so križali Ješuo ben Miriama (Jezusa). Ker Cigan zadnjega žeblja več ni mogel pogasiti, so Jezusa križali le s tremi žeblji. Četrti žebelj pa še danes potuje z enega konca na drugi konec sveta in preganja njegove potomce. Zato se Cigani selijo.

V nadaljevanju je roman razdeljen na štiri dele. Resničnost:

Celotno zgodbo pripoveduje nesojeni ciganski kralj Lutvija Belmoldo aus Shakahi Gav. Njegova pripoved razkriva zgodbo štirih generacij skozi osrednje moške like.

Moj ded Jorga Mirga

Ded Jorga Mirga, romunski Cigan, ki je ušel iz nacističnega taborišča in zbežal v Titovo Jugoslavijo kjer se je preživljal z izdelovanjem brusnih kamnov.

Moj oče Ujaš Mirga

Oče Ujša Mirga, tihotapec s tržaške tržnice.

Jaz, Lutvija Belmondo Aus Shangkai Gav (nekronani ciganski kralj)

Dela, gradi svoje mesto – Shangkai Gav

Moj sin Don Belmoldo Mirga

Otrok iz osemdesetih in protagonist iz časa pred razpadom komunistične Jugoslavije.